Zavedamo se, da socialna anksioznost predstavlja veliko oviro za osebni razvoj. S širjenjem medosebnih mrež postajajo socialne veščine vse pomembnejše. Samoizolacija ovira rast, vendar je socialna anksioznost duševna motnja, ki močno ovira socialno interakcijo. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje sta ključnega pomena za zdrav razvoj mladostnikov. Kaj je torej treba storiti, če najstnik trpi za socialno anksioznostjo?
Kateri dejavniki prispevajo k socialni anksiozni motnji?
Glavni vzrok za takšne težave pogosto leži v temeljnem nezaupanju do drugih. Pogosto napačno razlagajo namere drugih ali gojijo močno nezaupanje, kar ustvarja ovire za medosebno interakcijo. Sčasoma to spodbuja globoko zakoreninjen strah pred socialnimi situacijami.
Psihološki dejavniki: Razvoj socialne anksiozne motnje lahko izhaja iz preteklih izkušenj sramu ali ponižanja v socialnih situacijah. Manjše neuspehe ali frustracije lahko prav tako sprožijo to motnjo.
Osebnostne lastnosti: Nizka samozavest, pomanjkanje samozaupanja, plašnost, pretirana previdnost in nagnjenost k napetosti, tesnobi ali čustveni nestabilnosti v odzivu na manjše neuspehe ali fizično nelagodje.
Kako zdraviti socialno anksiozno motnjo
Naučite se »prepoznati« misli in vedenja, povezana z anksioznostjo
Vsakodnevno zavedanje je pogosto avtomatsko in površno. »Zavestno zavedanje« je globlje, pozorneje in zahteva osredotočeno prizadevanje. Cilj je obvladati vaš odziv na simptome anksioznosti, ne pa nadzorovati obsesivne misli ali impulze.Morda se vam bo ta korak zdel povsem neprivlačen, vendar si morate prizadevati za iskreno zavest, da boste lahko razlikovali, ali vaša trenutna stiska izhaja iz kompulzivnih misli ali vedenj.
Priznajte in dopustite obstoj svojih nepopolnosti
»Nihče ni popoln, niti zlato ni čisto zlato.« Prav zato, ker imajo posamezniki različne pomanjkljivosti, je človeška družba tako raznolika. Zato si dopustite pomanjkljivosti in se vzdržite pretiranega stremljenja k popolnosti.
Naučite se mirno reči „zmotil sem se“ ali „na tem področju sem pomanjkljiv“. Le tako lahko živimo svobodno, brez napora in v polnosti uživamo v življenjskih radostih.
Redno se ukvarjajte s telesno vadbo
Na primer: stojte s trdno postavljenimi nogami, nato nežno dvignite pete. Zadržite za nekaj sekund, preden jih spustite. Ponovite ta gib tridesetkrat in vajo opravite dvakrat ali trikrat dnevno, da ublažite občutek nemira. Sramežljivost pogosto povzroča hitro dihanje, zato se prisilite, da nekajkrat globoko in ritmično vdihnete. To ublaži napetost in postavi temelje za gradnjo samozavesti.