Tek je aerobna vadba, imenovana tudi počasno tekanje ali tekanje z enakomernim tempom, pri kateri se za ogrevanje ali kondicijsko vadbo preteče relativno dolga razdalja s počasnim ali zmernim tempom. Učinkovito vadba za srce in celotno telo. Zato je tek za posameznike v sodobni družbi, ki imajo slabše zdravje, ena najbolj koristnih metod prilagajanja. Kakšne so torej fizične koristi teka?
1.Učinki jogginga na srčno-žilni sistem
Srčno-žilni sistem je gonilna sila telesa. Mreža žil se razteza po celem telesu in deluje kot primarni transportni sistem. Po eni strani prek krvnega obtoka dostavlja kisik in hranila v vse dele telesa. Po drugi strani pa vrača presnovne odpadne produkte, kot je ogljikov dioksid, v srce, da se nato izločijo prek pljuč in ledvic. Za znatno izboljšanje srčno-žilne funkcije je aerobni jogging preprost in dostopen pristop.
2. Učinki teka na prebavni sistem
Med aerobno vadbo se mišična aktivnost po celem telesu okrepi. V tej fazi postane oskrba s kisikom iz kardiovaskularnega in dihalnega sistema nezadostna, zato je potrebna dodatna oskrba s hranili iz prebavnega trakta. Posledično aerobna aktivnost ne le spodbuja izboljšano delovanje kardiovaskularnega in dihalnega sistema, ampak tudi vadba prebavnih organov.Med tem procesom prebavne žleze izločajo več prebavnih sokov, medtem ko izboljšana peristaltika v prebavnem traktu izboljša krvni obtok v prebavnem sistemu. To omogoča bolj temeljito prebavo hrane in boljšo absorpcijo hranil. Hkrati pospešeno in globlje dihanje med tekom poveča obseg gibanja mišic, na primer v ledvenem predelu, kar dodatno spodbuja delovanje prebavnega sistema. Posledično imajo posamezniki, ki redno tečejo, običajno boljše prebavne sposobnosti v primerjavi s splošno populacijo.
3. Tek ima učinke proti staranju
Srčni utrip označuje število srčnih kontrakcij na minuto. Študije na živalih kažejo, da vrste z nižjim srčnim utripom v mirovanju živijo dlje. Na primer, želvice imajo srčni utrip pod 10 utripov na minuto, vendar lahko živijo več kot stoletje; sloni, s približno 40 utripi na minuto, običajno dosežejo starost okoli 50 let.Enako načelo velja tudi za ljudi: posamezniki z na splošno nižjim srčnim utripom živijo dlje. Tisti, ki redno izvajajo aerobne tekaške vaje, imajo običajno nižji srčni utrip kot tisti, ki ne telovadijo.Človeško telo diha prek dihalnih organov. Med tekom morajo nos, grlo, sapnik in pljuča intenzivno delovati, da zadovoljijo povečano potrebo po energiji in kisiku, hkrati pa prevažajo in izločajo ogljikov dioksid.Vendar pa lahko prekomerna intenzivnost vadbe nasprotno zavira delovanje imunskega sistema. Zato je pri aerobni vadbi treba izbrati ustrezno intenzivnost in obseg glede na osebne zmožnosti ter se izogibati dejavnostim, ki presegajo fizične omejitve. 6. Tek ima koristi za preprečevanje raka Tuji strokovnjaki za športno medicino so opravili poglobljeno raziskavo o aerobnem teku in ugotovili, da ima aerobni tek določene učinke za preprečevanje raka.Nadaljnja študija, v kateri so primerjali dve skupini – eno, ki je redno aerobno tekla, in drugo, ki ni vadila –, je pokazala, da je med enakim številom udeležencev le trije posamezniki iz skupine, ki je tekla, zboleli za rakom (manj kot 1 %). Nasprotno pa je 29 članov skupine, ki ni vadila, zbolelo za rakom (6,4 % skupaj), od katerih jih je 17 kasneje umrlo.Trije bolniki z rakom iz skupine, ki je vadila, so po diagnozi nadaljevali s treningi in ostali zdravi in zadovoljni v poznih letih. Ta študija dokazuje, da imajo med posamezniki iste starosti v istem obdobju tisti, ki redno aerobno tečejo, znatno manjšo verjetnost, da zbolijo za rakom, kot tisti, ki ne vadijo. Poleg tega imajo tisti, ki dolgoročno vadijo, tudi v primeru raka večjo verjetnost okrevanja kot tisti, ki ne vadijo.