Glede na posebne okoliščine med porodom porodničarji običajno izberejo različne postopke poroda, da pomagajo nosečnicam. Nosečnice, prosim, ne prestrašite se ob omembi kirurškega posega.ti postopki so znanstveno določeni s strani porodničarjev na podlagi dejanskih okoliščin, z obsežnimi kliničnimi dokazi o varnosti in uspešnosti. Danes bomo raziskali pet pogosto uporabljenih porodniških posegov.
Postopek 1: Porod, sprožen z oksitocinom
Oksitocin je najpogosteje uporabljeno zdravilo v porodništvu za sprožitev poroda in pospešitev popadkov. Njegove glavne funkcije vključujejo sprožitev in okrepitev popadkov maternice ter preprečevanje poporodne krvavitve.Preudarna uporaba oksitocina za indukcijo lahko pospeši potek poroda, zmanjša število carskih rezov in perinatalno umrljivost ter zmanjša nelagodje nosečnic.
Če se rok poroda izteče brez znakov poroda, lahko zdravstveni delavci uporabijo oksitocin za indukcijo poroda.
Pred dajanjem oksitocina bo zdravnik opravil celovito oceno stanja nosečnice in ji ter njeni družini podal podrobne informacije o namenu, metodi in previdnostnih ukrepih pri sprožitvi poroda. Oksitocin se običajno daje z intravensko infuzijo, pri čemer zdravnik skrbno nadzira koncentracijo in hitrost infuzije glede na stanje matere. Zdravljenje se običajno začne z nizkim odmerkom, ki se po potrebi postopoma prilagaja.
Med indukcijo s oksitocinom je nujno neprekinjeno spremljanje s strani specializiranega porodniškega osebja. Idealno bi bilo uporabiti opremo za spremljanje ploda, da se opazujejo spremembe srčnega utripa ploda v povezavi z materničnimi kontrakcijami, kar omogoča posredno oceno rezervne zmogljivosti ploda in odkrivanje morebitnega stiskanja popkovine.
Skratka, indukcija s oksitocinom je znanstveno utemeljena metoda poroda. Medicinski strokovnjaki bodo na podlagi individualnih okoliščin nosečnice določili najprimernejši odmerek in potek, da se bo lahko počutila varno.
Postopek 2: vakuumska ekstrakcija
Pri vakuumski ekstrakciji se na glavo ploda namesti posebna sesalna skodelica. Z injekcijsko brizgo se iz skodelice izsesa zrak, s čimer se ustvari vakuumska cona. Ta princip negativnega tlaka pritrdi glavo ploda in olajša porod v skladu s popadki maternice. Pogosto se uporabljajo konični kovinski valji in ravne, kupolaste kovinske skodelice.
Glavna prednost vakuumske ekstrakcije je v njeni sposobnosti, da pospeši porod v primeru stiske ploda ali ko velik plod povzroča izčrpanost matere, saj olajša spuščanje ploda. V primerjavi s porodom s kleščami je tveganje za poškodbe mehkega porodnega kanala manjše, prav tako pa zmanjša verjetnost poškodb ploda med porodom. Postopek je preprost in relativno enostaven za osvojitev.
Vakuumska ekstrakcija je običajno indicirana za matere z neučinkovitimi popadki, stanji, kot so srčna bolezen ali gestacijska hipertenzija, ki onemogočajo potiskanje med porodom, ali blago nesorazmerje med glavo in medenico.
Postopek je preprost. Po razkuževanju vulve in kateterizaciji mehurja se z vaginalnim pregledom potrdi položaj ploda. Nato se namesti vakuumska ekstrakcija in preveri njena varnost, preden se uporabi sesanje.Nato se na sesalno napravo uporabi vlečna sila, da se usmeri glava ploda. Ko je glava iztisnjena, se sesalna naprava odstrani. Preostanek poroda poteka v skladu z običajnimi porodniškimi mehanizmi. Postopek 3: Porod s kleščami Porod s kleščami ima dolgo zgodovino uporabe in ostaja nepogrešljiva porodniška tehnika za reševanje zapletov pri porodu. Študije kažejo, da dobro obvladovanje tehnike klešč znatno zmanjša poškodbe matere in ploda.
Porod s kleščami je na splošno indiciran za stanja, kot so inercia maternice, nenormalna lega ploda, stiska ploda, blaga nesorazmernost med glavo in medenico ali podaljšana druga faza poroda. Če porodničar uporabi pravilno tehniko in klešče ustrezno namesti, je tveganje za poškodbe ploda ali matere minimalno. Pri premišljeni uporabi v klinični praksi porod s kleščami ne le zmanjša nepotrebne carski rezi in poškodbe matere in ploda, ampak je tudi preprost in priročen za izvedbo.
Tradicionalne klešče sestavljata dve lopatici, ki med seboj tvorita prostor, v katerega se prilega glava ploda in ki odraža njeno obliko. Ta prostor objema in ščiti glavo ter preprečuje stiskanje. Zdravnik drži ročaji in nežno potegne navzven, da pomaga pri porodu glave ploda.
Poleg klešč z dvema reziloma je bila nedavno v klinično preskušanje vključena nova porodniška tehnika – klešče z enim rezilom. Njihova uporaba je preprosta, omogoča hitro porodno pomoč in znatno zmanjša poškodbe matere in ploda. Klešče z enim rezilom ne le skrajšajo čas poroda, ampak tudi zmanjšajo število zapletov pri materi in plodu v primerjavi z vakuumsko ekstrakcijo ali kleščami z dvema reziloma, zato se v bolnišnicah vedno pogosteje uporabljajo.
Postopek štiri:Carski rez
Carski rez, znan tudi kot carski porod, je pogosta metoda za reševanje težavnega poroda. Na splošno je indiciran v naslednjih okoliščinah: nenormalni porodni kanal, makrosomija, nenormalna lega ploda, stiska ploda, večplodna nosečnost, predporodna krvavitev itd. Na splošno so prednosti carskega reza možnost načrtovanja postopka, izogibanje porodnim bolečinam, odsotnost vaginalne ohlapnosti, odsotnost raztrganin porodnega kanala in odsotnost skrbi glede distocije.
Klinično je carski rez široko uporabljena varna metoda poroda. Postopek vključuje rez skozi materin trebuh in maternico, da se otrok rodi. Običajno se carski rez izvede, da se prepreči morebitna škoda za življenje in zdravje otroka ali matere, ki bi lahko nastala pri vaginalnem porodu. Zato se nosečnice, ki potrebujejo carski rez, ne smejo skrbeti; to odločitev sprejmejo zdravniki, ki imajo v mislih varnost matere in otroka.
Pred operacijo morajo nosečnice ohraniti mirno in zbrano stanje duha ter se izogibati prekomerni napetosti ali tesnobi. Med porodom so lahko koristne tehnike sproščanja, kot so poslušanje glasbe, branje lahkotnih vsebin ali pogovori z drugimi nosečnicami. Tudi obujanje dragocenih trenutkov nosečnosti z bodočim očetom lahko prinese tolažbo. Postopek se običajno izvede pod anestezijo, kar zmanjša nelagodje. Po operaciji je običajno potrebno bivanje v bolnišnici od dveh do štirih dni za pooperativno opazovanje.
Postopek 5: Epiziotomija
Perineum je mehko tkivo med vagino in anusom. Epiziotomija vključuje lokalno anestezijo v bližini perineuma, ko se glava otroka približuje vaginalnemu odprtju. Nato se s škarjami naredi rez v perineumu, s čimer se razširi porodni kanal in olajša porod.
Epiziotomija je običajno indicirana v naslednjih okoliščinah: pri prvorodnicah z ozkim perineumom, da se prepreči nepravilno raztrganje in poškodba anusa med porodom; pri fetalni stiski, ki zahteva nujni porod; pri prezgodaj rojenih otrocih, da se prepreči poškodba občutljivih fetalnih tkiv; in podobno. Zdravniki uporabljajo epiziotomijo, da olajšajo porod; ni se je treba bati.
Na splošno bo zdravnik ob opazovanju, da se glava ploda približuje vaginalnemu odprtju, takoj ocenil dejavnike, kot so velikost otroka in tveganje za hudo raztrganje presredka, preden se odloči, ali bo opravil epiziotomijo. Če zdravnik oceni, da porod poteka gladko, in predvideva, da bo raztrganje manjše tudi brez reza, se postopek lahko izogne. Običajno epiziotomija ne vpliva na izpraznjevanje črevesja ali spolno aktivnost po porodu.