Medtem ko se vi nenehno učite veliko stvari, se vaš otrok ne uči le tega, ampak tisočkrat več kot vi! Takoj ko se otrok rodi, spoznava svet z očmi, ušesi, usti, kožo in celo telesom. Vsak otrok je naravni učenec in ga zanima vse. Sence na cesti, lajanje psa v daljavi, govorjenje po telefonu, trkanje kock, zibanje zvončka, vse to so za malčka čudovite stvari. Starši morajo dobro izkoristiti otrokovo radovednost. Ko starši delijo in razumejo otrokovo radovednost in veselje, se lahko otroci počutijo potrjene v svojih opazovanjih in odzivih ter pridobijo pozornost odraslih.

　　Dojenčki se rodijo le s prirojenimi refleksi, popolna pa je le funkcija možganskega debla. Šele ko so živčne celice dobro razvite, se v celoti prenesejo ukazi možganov in šele takrat se izvedejo številne zapletene tehnike nadzora mišic, tako da ko možgani ukažejo desni roki, naj požgečka nos, to ne postane udarec v levo nogo. Vadba za otroke je zato nujna za urjenje živčnega sistema in mišičnega nadzora. Če otroke redno vodite na vadbo in imate na voljo različne majhne igrače, kot so vložki iz kock, boste vadili tako grobo kot fino motoriko.

　　Proces otrokovega učenja govora se pravzaprav začne že v maternici. Nekateri starši dajejo otrokom slike in kartice za opismenjevanje, da bi se naučili jezika. Pravzaprav je zelo dober način za učenje jezika povezovanje z življenjem. Nekatere študije so pokazale, da so že 4 dni stari dojenčki sposobni razlikovati med različnimi zvoki in jeziki. Ljubeče geste mamic, očkov in varušk v življenju, pozorno poslušanje in odzivanje na otrokove besede v kombinaciji z živahno mimiko in igrivim igrivim jezikom so dobra priložnost za spodbujanje otrokovega jezikovnega razvoja.

　　Strokovnjaki so tudi ugotovili, da dojenje in pogosto božanje otroka ne pomagata le pri absorpciji hranilnih snovi in pridobivanju telesne teže, temveč tudi pri vzpostavljanju varne navezanosti med obema staršema in otrokom ter pripomoreta k razvoju zdravega značaja. Nekateri menijo, da se otroci rodijo s svojo osebnostjo, vendar so raziskave pokazale, da so pridobljene izkušnje pomemben dejavnik pri določanju osebnosti. Otroci se rodijo z individualnimi razlikami. Otrok, ki se veliko smeje in vzpostavlja očesni stik z okolico, je nekako prilagojen okolju, kar posledično vpliva na dojenčkovo osebnost. Ko starši svojim otrokom govorijo nežno in veselo pomežiknejo nos, hkrati povečujejo otrokovo optimistično naravo. Če je na primer sramežljivo govoreči otrok zelo občutljiv in pretirano previden do okolja, lahko starši na mehak, a odločen način odpravijo njegove dvome in strahove. Osebnost je mogoče spremeniti.

　　Že dolgo poteka razprava o tem, kdaj naj se začne zgodnja vzgoja in ali naj otroci že zgodaj prepoznavajo besede ali štejejo. Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da je bolje, če se otrok prezgodaj nauči prepoznavati in šteti besede ter se igra z računalnikom, kot pa če mu dovolimo, da se igra z različnimi igračami, tako da lahko spoznava prave predmete, kot so bloki kock, steklenice in kozarci ter vozički in pripomočki, tako da jih okuša, se jih dotika in se z njimi poigrava. Raziskave možganov potrjujejo, kar pedagogi govorijo že leta: zgodnje socialne in čustvene izkušnje so ključne za razvoj inteligence. Starši in učitelji morajo poskrbeti za izkušnje in potrebe vsakega otroka ter ustvariti bogato fizično okolje z dovolj raznolikimi igračami, pa tudi harmonično domače okolje, da se bo otrok počutil ljubljenega in varnega ter da ga bodo spodbujali k raziskovanju in eksperimentiranju.