Dvoletna pozornost traja le kratek čas, zato starši pogosto menijo, da je njegovo razpoloženje zelo nihajoče. V tem času se dojenčki učijo biti samostojni in jim vsak uspeh prinaša neprekosljivo veselje. Ko bo opravil novo nalogo, npr. risanje s pastelkami in sestavljanje sestavljanke, se bo počutil zelo ponosnega. Ko pa sestavljanke ne bo dobro sestavil ali ko ne bo mogel risati na steno, bo spet pokazal veliko nezadovoljstvo in razočaranje.

　　Največji izziv za mamo in očeta pa je, da otroku pomagata, da postane samostojen, in mu omogočita, da nadzoruje svoja čustva, zlasti tista negativna.

　　Frustracija: pustite, da se otrokova čustva "zibljejo"

　　Čeprav so dveletni dojenčki začeli imeti sposobnost verbalnega izražanja, je njihova sposobnost sporazumevanja z drugimi še vedno zelo omejena in se pogosto ne znajo jasno izraziti. Dojenčki se pogosto razjezijo, ker odrasli ne razumejo, kaj pravijo.

　　Poleg tega imajo dveletni dojenčki običajno manj samokontrole, ko naletijo na stvari, s katerimi niso zadovoljni. Ko ne dobi tistega, kar si želi, se mu zdi, da je konec sveta. Ko mu mama reče, da nečesa ne sme storiti, ima občutek, da nima nobene izbire.

　　Na srečo njuno razočaranje ne traja predolgo. Zlahka ga začne zanimati ena stvar, vendar njegovo pozornost kmalu pritegne nekaj drugega, kar je novo in vznemirljivo. Dojenčkova pozornost ne bo osredotočena na eno stvar več kot nekaj minut. Zato lahko pametni starši z lahkoto nadzorujejo otrokova čustva tako, da v celoti izkoristijo otrokovo raztresenost.

　　Če je vaš dojenček razburjen ali razočaran, lahko njegovo pozornost preusmerite na druge dejavnosti. Na primer, ko se SiSi v kuhinji hrupno igra z nožem, jo bo mama odvrnila pozornost tako, da jo bo pripeljala do bazena z milnimi mehurčki, in kmalu se bo pomirila. Druga možnost je hitra sprememba prizorišča, ki lahko služi istemu namenu - Sisi lahko mirno odpeljete iz kuhinje v sobo, kjer je veliko stvari, ki pritegnejo njeno pozornost, igračasti dinozavri, knjige, ki jo lahko odvrnejo od neprijetnosti trenutka.

　　Z otrokom se pogovarjajte o njegovih občutkih in ga naučite razlikovati med različnimi čustvi.

　　Medtem ko lahko odvračanje pozornosti prepreči, da bi vaš otrok ušel izpod nadzora, je prav tako pomembno, da se starši z otrokom pogovarjajo o njegovih čustvih. Seveda ne morete pričakovati, da vam bo dvoletnik znal povedati, da je jezen, osamljen ali mu je dolgčas, saj nima dovolj samokontrole in ustreznega besedišča za izražanje svojih čustev. Lahko ga naučite, kako naj se izraža, tako da mu rečete stvari, kot so: "To te je moralo razjeziti," ali "Izgledaš žalosten." Takšne besede bodo otroku pomagale spoznati, da obstaja veliko besed za opisovanje njegovih čustev. Sčasoma bo otrok spoznal, da so ti občutki normalni. ${FDPageBreak}

　　Na primer: če vsakič, ko vaš otrok ne more sestaviti sestavljanke, rečete: "Vau, zelo si jezen," in to ponovite še nekajkrat, bo vaš otrok besede povezal s svojimi občutki. Ko bo vaš otrok star skoraj 3 leta, bo začel razumeti pomen besed, kot sta jezen in žalosten, in kmalu bo lahko govoril o svojih občutkih.

　　To ne pomeni, da lahko ignorirate vedenje, ki za vašega otroka ni primerno. Ugotoviti morate, kako se vaš otrok počuti, na primer tako, da ga vprašate, ali je žalosten, ker je nekaj izgubil, ali je jezen na mamo, ker mu je vzela telefon za pogovor, nato pa mu morate dati vedeti, da kričanje ali udarjanje zaradi tega ni dovoljeno. Čeprav otrok teh sporočil še ne bo popolnoma razumel, bo tovrstno komuniciranje postavilo temelje za oblikovanje ideje, da so pretirana in celo negativna čustva v življenju nekaj običajnega, vendar boleče in uničujoče vedenje nikoli ne bo dovoljeno ali tolerirano.

　　Pomembno je, da otroka naučite razlikovati med pozitivnimi in negativnimi čustvi. Ko je otrok srečen in zadovoljen, mu lahko rečete: "Vidim, da imaš zelo rad sladoled," ali "Igranje skrivalnic z mamico in očetom te osrečuje, kajne?" To bo otroku pomagalo razlikovati med pozitivnimi in negativnimi čustvi ter ga naučilo prepoznati, da so vsa čustva, tako dobra kot slaba, v življenju normalna.

　　Naučite se nadzorovati čustva in se naučite razumeti druge

　　Večina dvoletnih otrok je osredotočena nase in ne razume, da imajo tudi drugi ljudje čustva. Ko bo otrok sposoben razlikovati svoja čustva, bo te izražene besede uporabljal tudi za druge.

　　Dvoletni otrok, ki se je z mamo pogovarjal o jezi, bo razumel, kakšen je občutek biti jezen. Ko mati reče: "Otrok, tudi jaz sem jezna," otrok spozna, da se tudi ona počuti enako. To je začetek doživljanja čustev drugih ljudi in prepoznavanja njihovih občutkov. Ta sposobnost se ne razvije čez noč, ampak je zelo dolg, postopen proces, ki se nadaljuje skozi vse otroštvo.

　　Dojenčkovo obdobje je najboljši čas za učenje razumevanja lastnih čustev in čustev drugih ljudi, zato je treba v zgodnji vzgoji veliko govoriti o čustvih. Ko otroka učite, zakaj je neko vedenje pravilno ali napačno, mu prikazujete, kako se počutijo drugi ljudje, npr. "Ne smemo udarjati ljudi, ker jih bo to prizadelo in bodo zaradi tega žalostni" ali "Ali ne bi bili tudi vi žalostni, če bi se mu zgodilo kaj takega?" .

　　Obvladovanje lastnih čustev, razumevanje čustev drugih ljudi in prijaznost do drugih bodo vašemu otroku v prihodnosti v veliki meri pomagali pri uspehu v družbi, in če se otrok te lekcije ne bo dobro naučil, bo življenje zanj v prihodnosti zelo težko.

　　Uporabite čustveno moč igre za širjenje čustvenih obzorij

　　Še en način, kako lahko poskusite razširiti čustvena obzorja svojega otroka, je, da se usedete na tla in se z njim igrate igre vlog z uporabo igrač ali plišastih medvedkov. To lahko otroku pomaga, da bolje razume razlike med ljudmi, na primer tako, da opiše, kako se ena od živali rada ščemi, druga pa ne. Če se vaš dojenček občasno počuti prestrašenega, je igra vlog eden od najboljših načinov za to. Lahko se pretvarjate, da je mama, ki gre v službo, in pustite, da vaš dojenček razmišlja o tem, kaj bi se lahko zgodilo v nadaljevanju, nato pa lahko skupaj rešujete te težave. Takšna igra se globoko zasidra v otrokov um. Igra z navideznimi vlogami, čeprav je preprosta, je zelo učinkovita dejavnost zbiranja informacij, ki vam omogoča spoznati, kaj vaš otrok misli in čuti, ter je odlična priložnost za vzpostavitev boljšega odnosa med vami in vašim otrokom.