Doma so kot mali tigri, ki divjajo, zunaj pa postanejo plašni mali mucki. Nekateri starši svoje otroke pogosto opisujejo kot »tirane za zaprtimi vrati« in jih moti njihovo »neprimerno« vedenje.Strokovnjaki za zgodnje otroško izobraževanje svetujejo mladim staršem: spodbujanje izobraževanja je najpomembnejše, sprememba otrokovega vedenja pa temelji na treh ključnih načelih:
Izogibajte se pretirani popustljivosti doma
Otroci, ki kažejo izrazito plašnost, so pogosto pretirano razvajeni in popustljivi doma, hkrati pa imajo omejeno socialno interakcijo. To neizogibno spodbuja neutemeljen strah pred javnimi prostori in skupinskimi dejavnostmi.Doma naj starši ne dopuščajo, da otroci delajo po svoje ali da vse delajo namesto njih. Namesto tega naj postopoma popustijo in otroku omogočijo več socialnih stikov. Spodbujanje vzbuja pogum Starši nikoli ne smejo označiti svojega otroka za »neuporabnega« ali »strahopetca«. Nenehno kritiziranje le še dodatno spodkopava njihovo že tako krhko samozavest.Ko otrok ne izpolni pričakovanj, bi morali starši potrpežljivo zagotoviti podporo in spodbudo. Topel, neomajen pogled v nerodnih trenutkih bo postopoma okrepil njihovo samozavest, dokler se pretirana sramežljivost ne umakne v ozadje. Izogibajte se hitenju Za plašne otroke je ključno ustvariti okolje brez pritiska.»Da bi plašne otroke spodbudili k »napredovanju«, morajo tako starši kot učitelji izogibati hitenju.« Ko se otrok upira interakciji z večjimi skupinami, starši ne smejo siliti otroka, da se igra z vrstniki, saj plašni otroci pogosto raje interagirajo ena na ena. Podobno, ko otrok okleva, da bi nastopil pred gosti, se je treba izogibati prisili, saj to le še poveča njegovo tesnobo. Takšen pritisk lahko vodi k večji tišini in umiku, kar na koncu še poslabša plašnost.