Zmota 1: Jodirana sol je glavni vzrok za motnje ščitnice. Švicarska raziskava kaže, da se je pojavnost tumorjev ščitnice od uvedbe jodiranja soli postopoma zmanjšala. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) prav tako ugotavlja, da je stopnja raka ščitnice nižja v regijah z zadostnim vnosom joda v primerjavi z območji z jodnim primanjkljajem. Zato trditev, da »jodirana sol povzroča visoko stopnjo raka ščitnice«, trenutno nima znanstvene podlage.Visoka pojavnost motenj ščitnice ne more prezreti dejavnikov, ki presegajo jodirano sol, kot so genetska predispozicija, vplivi okolja in čustveni stres. WHO meni, da je dnevni vnos joda pod 1000 mikrogramov na splošno varen, medtem ko Kitajsko združenje za prehrano priporoča 800 mikrogramov.Glede na najvišjo dovoljeno raven obogatitve z jodom v Kitajski, ki znaša 30 miligramov na kilogram, bi za zaužitje 600 mikrogramov bilo treba zaužiti 20 gramov soli. Povprečni Kitajec dnevno zaužije okoli 12 gramov soli, priporočeni vnos pa je le 5–6 gramov. Zato je zelo malo verjetno, da bi pomanjkanje joda lahko povzročilo uživanje jodirane soli.Ocena tveganja jodiranja soli in stanja prehrane z jodom na Kitajskem kaže, da je vnos joda med prebivalci na območjih z nizko vsebnostjo joda v vodi (kjer pitna voda vsebuje malo joda) na splošno zadosten in varen. Brez jodirane soli pa bi bilo približno 97,6 % prebivalstva izpostavljeno tveganju pomanjkanja joda.Ker večina regij na Kitajskem spada v območja z nizko vsebnostjo joda v vodi, jodirana sol veliko bolj prispeva k preprečevanju pomanjkanja joda kot k tveganju za prekomerno uživanje joda. Glede na vpliv joda iz vode na vnos joda je država sprejela bolj prožen pristop k politikam obogatitve s jodom. Kitajska je na primer leta 2006 prenehala dobavljati jodirano sol v območjih z visoko vsebnostjo joda v vodi.
Tretje napačno prepričanje: Obalne regije imajo obilo morskih sadežev, zato jodirana sol ni potrebna.Podatki kažejo, da tradicionalna živila, bogata z jodom, kot so morske alge in laver, minimalno prispevajo k vnosu joda (manj kot 4 %). Študije o vsebnosti joda v urinu in vnosu joda s hrano potrjujejo, da prebivalci obalnih območij ohranjajo ustrezne in varne ravni joda, ko uživajo jodirano sol, brez dokazov o prekomernem vnosu joda.Nasprotno pa prebivalci obalnih območij zaostajajo v prehranskem statusu joda za prebivalci notranjih podeželskih območij iste province. V obalnih regijah Zhejiang, Šanghaj in Liaoning na primer pomanjkanje joda med nosečnicami dosega kar 46 %. Zato bi morali tudi prebivalci obalnih območij uživati jodirano sol v ustreznih količinah.
S tem zaključujemo pregled treh glavnih napačnih prepričanj v zvezi z jodirano soljo. Verjamemo, da imate zdaj jasnejše razumevanje. Na koncu vam iskreno želimo dobro zdravje in srečo.