Spanje je čas, ko se telo samoureja, med katerim se vse telesne funkcije preoblikujejo in obnovijo. S pospeševanjem družbe se je življenjski slog drastično spremenil, pozno spanje pa je postalo rutina za mnoge, zlasti za mlade, za katere je običajno, da gredo spat ob 1. ali 2. uri zjutraj. Pozno spanje pa ne moti le vsakodnevnega učenja in dela, ampak, kar je še pomembneje, ogroža normalne presnovne funkcije telesa, kar predstavlja znatno tveganje za zdravje.Kako škodljivo je kronično pozno spanje? Skupaj raziščimo posledice.
Kakšne so nevarnosti dolgotrajnega pozno spanja?
? Slabitev spomina
Med aktivnostjo možgani zaradi visoke porabe celične energije ustvarjajo znatne presnovne odpadke. Le med spanjem možgani preidejo v »način čiščenja«.Vendar pa vztrajno pozno spanje pomeni, da je zaspanost po delu verjetno posledica prekomernega kopičenja presnovnih odpadkov v možganih. To lahko vodi do počasnih reakcij, slabe volje ali razdražljivosti, zmanjšane delovne učinkovitosti, v kritičnih primerih pa lahko celo uniči možganske celice in povzroči poškodbe možganov. Lahko povzroči tudi nevrostenijo, nespečnost in v hujših primerih vaskularno demenco.
?Poslabšanje vida
Oči so najbolj obremenjene med pozno nočjo. Kronično pomanjkanje spanja lahko sproži centralno serozno horioretinopatijo, ki povzroči nenadno izgubo vida. Daljša nespečnost lahko povzroči tudi zamegljen vid, sence v vidnem polju ali spremenjeno zaznavanje barv. Čeprav se večina bolnikov brez zdravljenja vrne k skoraj normalnemu vidu, je stopnja ponovitve izjemno visoka. Ponavljajoči se epizodi lahko povzročijo trajno okvaro vida.
?Izguba sluha in tinitus
Nezadostno spanje slabi prekrvavitev notranjega ušesa, kar poškoduje sluh. Kronično pomanjkanje spanja lahko vodi do gluhost.
?Poškodbe kože
Dolgotrajno nočno budenje močno poškoduje kožo; ni pretirano reči, da pospešuje staranje in poslabša videz.Obdobje od 22. ure do 2. ure zjutraj predstavlja vrhunec metabolizma kože. Ko je telo v globokem spanju, koža lahko učinkovito predeluje presnovne odpadke. Če v tem času ostanete budni, motite delovanje endokrinega in živčnega sistema, kar vodi do suhosti, izgube elastičnosti, motnosti in težav, kot so akne, ogrci in temne lise.Pozno spanje moti tudi delovanje endokrinega sistema, kar prispeva k izpadanju las in lahko povzroči lise na glavi. Povečano tveganje za gastrointestinalne težave Želodec je zelo občutljiv organ. Epitelne celice njegove sluznice se v povprečju obnavljajo vsakih 2–3 dni, predvsem ponoči. Pozno nočno prehranjevanje preprečuje počitek prebavnega sistema in ovira ta proces obnove.Hkrati pa pozno ponoči zaužita hrana ostane v želodcu dalj časa, kar spodbuja prekomerno izločanje želodčne kisline, ki draži želodčno sluznico. Sčasoma lahko to vodi do erozije sluznice ali razjed. Poleg tega kajenje, močan čaj ali kava, zaužiti pozno ponoči, še dodatno poslabšajo draženje želodčne sluznice.
?Oslabljen imunski sistem
Vztrajna utrujenost in letargija zaradi kroničnega pomanjkanja spanja oslabita imunski sistem telesa. Noč je vrhunec obdobja za nastajanje novih celic. Pozno spanje ohranja telo v stanju nenehnega izčrpavanja, zaradi česar mora imunski sistem delati dvojno, da se spopade z zunanjimi grožnjami in popravi tkiva. Študije kažejo, da lahko odrasli, ki tri noči zapored ne spijo 7–8 ur, izgubijo 60 % imunosti.
?Povečano tveganje za srčne bolezni in nenadno smrt
Tisti, ki kronično obrnejo svoj dnevni in nočni cikel, postanejo ne le razdražljivi, ampak tudi prikrajšajo svoje notranje organe za pravočasno prilagajanje, kar poveča verjetnost srčnih bolezni. Srčni dogodki pogosto nastopijo nenadoma in se v blažjih primerih kažejo kot angina pektoris, v hujših primerih pa kot miokardni infarkt.Nekateri posamezniki umrejo, preden se lahko izvede medicinski poseg. Nočne ptice lahko doživijo prehodno miokardno ishemijo in hipoksijo, kar sproži angino pektoris. Nočna kri je v hiperkoagulabilnem stanju, kar poveča tveganje za nastanek tromba in posledično možgansko kap ali miokardni infarkt. Poleg tega kronično pomanjkanje spanja ogroža zdravje srca in ožilja, kar poveča tveganje za nenadno srčno smrt v splošni populaciji.
?Povečano tveganje za neplodnost
Bistveni hormoni v telesu se najbolj izločajo ponoči. Ženske, ki pogosto ostajajo pokonci pozno v noč, lahko doživijo spremembe v svojem hormonskem okolju. Dolgotrajno nezadostno izločanje estrogena lahko vodi do disfunkcije jajčnikov, kar povzroči vztrajno amenorejo, atrofijo maternice in osteoporozo. Tudi če se normalno delovanje obnovi z zdravljenjem in okrevanjem, lahko to še vedno negativno vpliva na prihodnje generacije.Pri moških kronično pomanjkanje spanja moti hormonsko ravnovesje in endokrino funkcijo, kar lahko povzroči neplodnost.
Kdaj je optimalni čas za spanje?
„Zgodaj v posteljo in zgodaj vstati naredi človeka zdravega, bogatega in modrega“ je več kot le slogan; zdaj je nujno, da se znebimo navade, da ostajamo dolgo pokonci. Globoki spanec običajno nastopi med polnočjo in 3. uro zjutraj. Vendar pa telo na splošno potrebuje več kot uro spanja, da doseže to fazo globokega spanca, zato je idealni čas za spanje med 21. in 23. uro.
Poleg tega med polnočjo in 2. uro zjutraj jetra okrepijo svojo aktivnost, da odstranijo presnovne odpadke in toksine. Ta faza se pogosto imenuje »detoksifikacijsko obdobje« ali »ura lepote«. Zato spanje pred 23. uro zvečer maksimira koristi za zdravje in lepoto. Polurni popoldanski dremež se prav tako izkaže za zelo koristnega.